Zanos

Zanos

Zanos je stanje popolnega osredotočanja in usmerjene pozornosti na izvajanje določene mentalne ali fizične aktivnosti. Je trenutna, subjektivna izkušnja, pri čemer je bistvenega pomena posameznikovo dojemanje naloge, sebe in okolja. V stanju zanosa posameznik v celoti izkorišča svoj potencial, je notranje motiviran za opravljanje naloge, zmanjša se njegova stopnja samozavedanja in občutek za čas.


Dimenzije zanosa

Csikszentmihalyi (1990) je izkušnjo zanosa razložil s pomočjo devetih dimenzij:

  • Usklajenost med izzivom in sposobnostmi: Posameznik nalogo doživlja kot izziv, hkrati pa so njegove sposobnosti skladne z zahtevnostjo naloge.
  • Zlitje z izvedbo: Posameznik je popolnoma vpleten v izvajanje aktivnosti.
  • Jasnost ciljev: Posamezniku je jasno kaj želi z aktivnostjo doseči, se vnaprej pripravlja, jo načrtuje, hkrati pa se zaveda kaj je potrebno narediti, da bo uspešno izvedena.
  • Nedvoumnost povratnih informacij: Je ključna za posameznikovo oceno ali njegova aktivnost vodi do zastavljenega cilja. Povratno informacijo mu lahko poda okolje (nadrejeni, sodelavci) ali svoje delo evalvira sam. Pogoj za doživetje zanosa je, da povratna informacija sledi takoj po izvedeni nalogi.
  • Popolna osredotočenost na nalogo: V stanju zanosa je posameznik osredotočen na trenutek, v katerem izvaja nalogo, pri tem ne razmišlja o drugih stvareh, prav tako pa ne posveča pozornosti drugim dražljajem v okolju.
  • Občutek nadzora: Posameznik ima občutek kontrole nad situacijo. Ključno je doživljanje notranjega lokusa kontrole.
  • Zmanjšana stopnja samozavedanja: Zmanjšano je posameznikovo razmišljanje o sebi v odnosu do okolja (kako ga dojemajo drugi, ali dosega njihova pričakovanja, ali je njegovo vedenje skladno z normami …).
  • Spremenjeno doživljanje časa: V stanju popolne vpletenosti v opravljanje naloge se spremeni posameznikovo doživljanje časa; nekaterim se zdi, da teče počasneje, drugim hitreje, nekateri pa čutijo, kot da bi se popolnoma ustavil.
  • Avtoteličnost (gr. auto – jaz, telos – cilj) je ključna motivacijska komponenta, ki posameznika vodi k izvajanju naloge, pri čemer ta doživlja Zadovoljstvo zaposlenihzadovoljstvo in občutje notranjega zadoščenja ob koncu naloge. Avoteličnost izkušnje predstavlja zadnjo stopnjo osmih predhodno opisanih dimenzij.

Poleg te teorije obstajajo še številne druge, ki razlagajo ključne dimenzije zanosa, vendar med njimi ni bistvenih razlik.

  • Trevino in Webster (1992): Občutek nadzora, usmerjanje pozornosti na aktivnost, radovednost in notranja motivacija.
  • Hsu in Lu (2004): Popolna vpletenost v nalogo, občutek kontrole, koncentracija in notranja motivacija.
  • Bakker in Demerouti (2006): Absorbcija (popolna koncentracija in vpletenost v opravljanje naloge), zadovoljstvo ob izvajanju, notranja motivacija (potreba po izvajanju aktivnosti zaradi lastnega interesa).

https://sl.m.wikipedia.org/wiki/Zanos