![\"\"](\"https:\/\/7hi7.com\/sl-si\/wp-content\/uploads\/sites\/202\/2022\/01\/MaslowHierarchyOfNeeds.svg_.png\")
<\/figure>\n\n\n\nHierarhija potreb po Maslowu<\/h2>\n\n\n\n
Hierarhija potreb po Maslowu<\/strong> je psiholo\u0161ka teorija, ki jo je leta 1943 predlagal Abraham Maslow v \u010dlanku A Theory of Human Motivation<\/em> (Teorija \u010dlove\u0161ke motivacije), ki ga je objavil v Psychological Review.[1]<\/sup><\/p>\n\n\n\n Maslow je potrebe razdelil na osnovne oz. ni\u017eje (tj. tiste, ki so pomembne predvsem za \u010dlovekovo pre\u017eivetje) in vi\u0161je (potrebe po osebnostni rasti). Glede na njihovo pomembnost, jih je razvrstil v tako imenovano hierarhijo potreb.<\/p>\n\n\n\n Potrebe si od najni\u017eje do najvi\u0161je sledijo v naslednjem vrstnem redu:<\/p>\n\n\n\n Potrebe na ni\u017eji ravni morajo biti praviloma zadovoljene, preden za\u010dutimo potrebe na naslednji, vi\u0161ji stopnji. To pomeni, da dokler ne zadovoljimo fiziolo\u0161ke potrebe, ne \u010dutimo nobenih drugih potreb. \u0160ele ko fiziolo\u0161ko potrebo zadovoljimo, postane potreba na vi\u0161ji ravni pomembna (tj. potreba po varnosti). Ko so ve\u010dinoma zadovoljene tudi te potrebe, se pojavijo potrebe na naslednji, vi\u0161ji stopnji v piramidi.<\/p>\n\n\n\n Osnovne potrebe usmerjajo na\u0161e vedenje, saj so dejavne samo tako dolgo, dokler ne zadovoljimo potrebe. S tem, ko jo zadovoljimo, se motiviranost za zadovoljitev te potrebe kon\u010da. Na ta na\u010din zadovoljimo predvsem fiziolo\u0161ke potrebe.<\/p>\n\n\n\n \u0160ele ko so zadovoljene fiziolo\u0161ke potrebe, se lahko uresni\u010dujejo psiholo\u0161ke. Ko posameznik napreduje po piramidi potreb, se prioriteta potreb prilagaja glede na trenutni nivo potreb. V primeru, da kasneje katera od potreb na ni\u017ejem nivoju ni zadovoljena, se tako posameznik za\u010dasno osredoto\u010di na nezadovoljeno potrebo in le-tej dolo\u010di prioriteto. Pri tem ne pade na ni\u017eji nivo potreb.<\/p>\n\n\n\n https:\/\/sl.m.wikipedia.org\/wiki\/Hierarhija_potreb_po_Maslowu<\/a><\/p>\n\n\n\n Priporo\u010dam glasbene video posnetke v spletu (YouTube.com) – index: 7hi7.com\/music<\/a>, o5go.com<\/a>, 12R.TV\/music<\/a>, 0-zz.com<\/a><\/p>\n\n\n\n slovanski jezik<\/p>\n\n\n\n Sloven\u0161\u010dina [slov\u00e9n\u0161\u010dina] \/ [slo\u02c8\u028ben\u0283t\u0283ina] je zdru\u017eeni naziv za uradni knji\u017eni jezik Slovencev in skupno ime za nare\u010dja in govore, ki jih govorijo ali so jih neko\u010d govorili Slovenci. Govori ga okoli 2,5 (dva in pol) milijona govorcev po svetu, od katerih jih ve\u010dina \u017eivi v Sloveniji. Glede na \u0161tevilo govorcev ima razmeroma veliko nare\u010dij. Sloven\u0161\u010dina je zahodni ju\u017enoslovanski jezik in eden redkih indoevropskih jezikov, ki je ohranil dvojino. Za zapisovanje slovenskega jezika se danes uporablja gajica, pisava imenovana po Ljudevitu Gaju, ki jo je priredil po \u010de\u0161kem \u010drkopisu. Slovenska gajica se imenuje slovenica. Pi\u0161emo jo od mar\u010dne revolucije 1848. Do takrat smo uporabljali bohori\u010dico.<\/p>\n\n\n\n Sloven\u0161\u010dina je dr\u017eavni jezik v Sloveniji in uradni jezik Republike Slovenije, kot je zapisano v 11. \u010dlenu Ustave Republike Slovenije.<\/p>\n\n\n\n https:\/\/sl.m.wikipedia.org\/wiki\/Sloven%C5%A1%C4%8Dina<\/a><\/p>\n\n\n\n dr\u017eava v Evropi<\/p>\n\n\n\n Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska dr\u017eava z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope. Slovenija meji na zahodu z Italijo, na severu z Avstrijo, na severovzhodu z Mad\u017earsko in na vzhodu in jugu s Hrva\u0161ko. Le\u017ei na sti\u010di\u0161\u010du alpskega, sredozemskega, panonskega in dinarskega sveta. Povr\u0161ina 20.271 km\u00b2 uvr\u0161\u010da Slovenijo med srednje velike evropske dr\u017eave. Dol\u017eina dr\u017eavne meje zna\u0161a 1.382 km, od tega je 921 km kopenske, 413 km re\u010dne in 48 km morske meje. Slovenska obala Jadranskega morja je dolga 46,6 km. Glavno mesto je Ljubljana, ki je gospodarsko, kulturno in politi\u010dno sredi\u0161\u010de, najvi\u0161ji vrh pa je Triglav (2864 m).<\/p>\n\n\n\n Skozi slovensko zgodovino so pomembni kulturni vplivi prihajali iz srednjeevropskega in apeninskega kulturnega prostora. Glede na popis iz leta 2011 ima Slovenija 2.050.189 prebivalcev. Slovenci predstavljajo 83 % dr\u017eavljanov, medtem ko so najve\u010dji dele\u017e z ustavo predpisanih narodnih manj\u0161in Mad\u017eari (0,32 %), Italijani (0,11 %) in Romi (0,17 %). Uradni in dr\u017eavni jezik v Sloveniji je sloven\u0161\u010dina, na predelih, kjer sta strnjeno naseljeni italijanska oziroma mad\u017earska narodna manj\u0161ina, sta uradna jezika tudi italijan\u0161\u010dina oziroma mad\u017ear\u0161\u010dina.<\/p>\n\n\n\n Slovenija ima gospodarsko ureditev, ki temelji na prostem trgu. Slovenija je svojo dr\u017eavnost utemeljila s plebiscitom o samostojnosti 23. decembra 1990 in jo ubranila z osamosvojitveno vojno, potem ko je 25. junija 1991 razglasila neodvisnost. Po politi\u010dni ureditvi je Slovenija parlamentarna demokracija. Med \u010dlanice Organizacije zdru\u017eenih narodov je bila sprejeta 22. maja 1992. Slovenija je \u010dlanica Sveta Evrope, Svetovne trgovinske organizacije, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, zveze NATO ter drugih svetovnih organizacij. Leta 2004 je pristopila v Evropsko unijo. Leta 2007 je Slovenija postala \u010dlanica monetarne unije in prevzela skupno evropsko valuto evro.<\/p>\n\n\n\n https:\/\/sl.m.wikipedia.org\/wiki\/Slovenija<\/a><\/p>\n\n\n\n 7hi7.com<\/a> – 12R.tv \u274c\ufe0f\u2705\ufe0f<\/a><\/p>\n<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Sre\u010da Po filozofski definiciji je sre\u010da stanje popolne zadovoljitve in odsotnost vsakr\u0161ne \u017eelje. Glede pomena sre\u010de v \u017eivljenju posameznika obstajajo razli\u010dna, nasprotujo\u010da si mnenja, predvsem zaradi razli\u010dnih meril in subjektivnega razumevanja, na podlagi \u010desar definiramo sre\u010do. Od anti\u010dnih \u010dasov naprej so se veliki filozofi, umetniki in znanstveniki ukvarjali z razlaganjem sre\u010de kot zelo pomembnega pojma za \u010dlove\u0161tvo. Ena izmed ideolo\u0161kih osnov modernih socialnih dr\u017eav je […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[2],"tags":[],"class_list":["post-1","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-sl-si"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/7hi7.com\/sl-si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/7hi7.com\/sl-si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/7hi7.com\/sl-si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/7hi7.com\/sl-si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/7hi7.com\/sl-si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1"}],"version-history":[{"count":10,"href":"https:\/\/7hi7.com\/sl-si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":46,"href":"https:\/\/7hi7.com\/sl-si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1\/revisions\/46"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/7hi7.com\/sl-si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/7hi7.com\/sl-si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/7hi7.com\/sl-si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}\n
Sloven\u0161\u010dina<\/h2>\n\n\n\n
Slovenija<\/h2>\n\n\n\n
\n\n\n\n