postopek oblikovanja predmeta estetske vrednosti<\/p>\n\n\n\n
Umetnost je navadno opredeljena kot skupek vseh dejavnosti \u010dloveka, ki niso neposredno povezane s pre\u017eivetjem in razmno\u017eevanjem in jih ne opredelimo kot znanost. Preko umetni\u0161kih del \u010dlovek po navadi izra\u017ea svoja \u010dustva in svoje dojemanje okolice, odnos do sveta.<\/p>\n\n\n\n
\u010clovek, ki se ukvarja z umetnostjo, je\u00a0umetnik.<\/p>\n\n\n\n
Narava ustvarja naravno lepe stvari: son\u010dni zahod, morje, jezero, gore \u2026<\/p>\n\n\n\n
\u010clovek pa ustvarja umetne stvari. Z besedo umetnost danes razumemo vse tiste dejavnosti, kateri namen je ustvarjanje del z estetsko vrednostjo. Umetnost pogosto nima prakti\u010dnih ciljev. Vsekakor pa je namenjena duhovnemu u\u017eivanju, dojemanju in osebnemu u\u017eivanju. Je zvesta spremljevalka \u010dloveka na vseh stopnjah njegovega kulturnega razvoja. To nam dokazuje kulturna zgodovina, ki nam potrjuje obstoj umetnosti \u017ee v prvih zgodovinskih zaznamkih \u010dlovekove kulture. Z umetnostjo je tesno povezan pojem lepote, vendar teh dveh pojmov ne smemo ena\u010diti. Lepota je lahko le ena od sestavin umetnosti, to pa ni nujno, saj marsikatera umetni\u0161ka ustvaritev na pogled ni lepa.<\/p>\n\n\n\n
Umetnost 20. stoletja je kot zrcalo dogodkov in \u010dlovekove usode, v njih razkriva temne plati \u017eivljenja, ki niso izpovedane z lepimi slikami ali kipi. Dolo\u010danje kaj je lepo in kaj ne, je odvisno od dru\u017ebenih in zgodovinskih okoli\u0161\u010din. Umetnost se obra\u010da k sedanjosti in izra\u017ea odnos do svojega \u010dasa, obra\u010da se tudi v preteklost in uporablja zgodovinske ideje, pa tudi v prihodnost in razmi\u0161lja o \u010dlovekovi usodi v \u010dasu, ki \u0161ele prihaja. Ob\u010dutljivost umetnikov je razlog za tolikokrat potrjeno ugotovitev, da se v umetnosti prero\u0161ko razkazuje prihodnost.<\/p>\n\n\n\n